Prvi blog Začetek poti predstavlja uvod v moje zapise na tej spletni strani in vabljeni, da ga preberete, v kolikor ga še niste.
V tokratnem zapisu pa nadaljujem s temo, ki me v zadnjem času še posebej nagovarja — podpora in opora.
V joga terapiji. In v življenju nasploh.
Podpora in opora v joga terapiji
V joga terapiji je v ospredju človek – vsak s svojo zgodbo, s svojim telesom in trenutnim stanjem. Namen tega pristopa je, da ponudi podporo tam, kjer je to najbolj potrebno.
Včasih je to olajšanje bolečine ali sprostitev napetosti, drugič aktivna usmeritev v krepitev in razgibavanje telesa. Lahko je prostor umiritve, ki prinese občutek varnosti, ali pomoč pri obvladovanju stresa, tesnobe in nespečnosti. In včasih je joga terapija nežna opora v obdobjih okrevanja – takrat, ko telo in um potrebujeta največ mehkobe.
Podpora v tem kontekstu ni nekaj, kar pride od zunaj kot rešitev, temveč prostor, kjer se lahko človek spet sreča s seboj.
Ko pripomočki postanejo dar
Pri joga terapiji si pogosto pomagamo s pripomočki. Ti niso le dodatek, temveč bistven del poti – naši zavezniki, ki nam pomagajo, da se odpremo, sprostimo, spočijemo in omogočimo telesu, da spregovori po svoje.
- Bolster nudi mehko podporo in sprostitev – lahko pod hrbtom, nogami ali na trebuhu.
- Deka prinese toplino in mehkobo, hkrati pa, denimo, podpre kolena, hrbet, trup...
- Kvader približa tla in ustvari prostor za lahkotnost, kadar telo potrebuje nekaj več prostora ali opore.
- Pas, blazina, blazinica za oči ali vrečke s peskom so tisti pripomočki, ki telesu prinesejo občutek prizemljenosti in mu sporočajo, naj zaupa, se prepusti, saj je okolje varno.
Zunanja podpora v obliki pripomočkov nas uči, da si podporo in oporo lahko dovolimo sprejeti. In da to ni znak šibkosti, temveč dar. Dar sebi – dovoljenje, da nas nekaj nežno drži in podpre, ko morebiti sami ne zmoremo vsega.
Spomnim se udeleženke, ki je po koncu sprostitve ostala tiho, z rahlim nasmehom na obrazu. Ko sem jo vprašala, kako se počuti, je rekla: “Kot da me je telo prvič po dolgem času spet objelo.” Takšni trenutki me vedno spomnijo, kako globoko deluje preprosta, telesna izkušnja podpore.
Podpora na blazini in v življenju
Ko nas nekaj resnično podpre – blazina, dih ali prisotnost drugega človeka – se zgodi preprosta stvar: lažje zadihamo. Telo se umiri. Um se sprosti. In človek začuti, da ni sam – da obstaja nekaj, kar ga drži. Joga terapija nas uči iste modrosti, ki jo pogosto iščemo v vsakdanjem življenju, to je, da si dovolimo ne nositi vsega sami. Da obstajajo trenutki, ljudje in prostori, na katere se lahko naslonimo.
Ko na blazini začutimo, kako nas podlaga resnično podpira, lahko ta občutek prenesemo tudi v življenje. Včasih je lahko to preko pogovora, kjer prvič spregovorimo iskreno. Kdaj drugič je to odločitev, da si vzamemo počitek, preden gremo naprej. Ob naslednji priložnosti pa je to lahko zavedanje, da ni vedno treba nekaj delati, ampak včasih zadostuje oziroma je celo koristno, da preprosto smo.
Podpora ni nekaj, kar imamo ali nimamo. Je odnos – do sebe, do telesa, do življenja.
Ko podporo in oporo zavestno sprejmemo, se nekaj v nas spremeni: postanemo mehkejši, bolj prisotni, bolj živi.
… in če sklenem…
Dar, ki ga podarimo sebi
Podpora ni nekaj zunaj nas, temveč nekaj, kar se v nas prebudi, ko si dovolimo biti v stiku. Z blazino. Z dihom. S seboj. Vsak od nas potrebuje svoj način, da začuti to povezanost – svoj “dar podpore”.
Vabljeni, da danes poiščete trenutek in se za hip ustavite. Da začutite tla pod seboj.
Da opazite, kaj vas v tem trenutku resnično drži.
In ko to začutite, dovolite, da ta občutek ostane z vami – kot tih spomin, da podpora ni zunaj, temveč v vas. Vedno prisotna in pripravljena, da vas sprejme.
To je dar podpore – dar vračanja k sebi.
Naslednjič na Blogu Moyo Yoga Therapy preberite o – žal – zelo pogostih bolečinah v križu ter kako si najlažje in najhitreje pomagamo sami.